Statiène in dinamiène spletne strani
Že obvladate HTML, ste naredili enostavne strani, jih uploadali na server pa mislite, da ste prijeli Boga za .... Tukaj se je vaš podvig zakljuèil, ali pa se še vedno trudite, da redno vzdržujete vaše delo, ažurirate podatke, pokažete vaše strani v najboljši luèi in s tem dobite stalne goste na strani?
Verjetno je, da se je s èasom vaš web razširil.=>Vse veè vsebine, ki jo je treba vzdrževati, stalno v editorju dopolnjevati ter izdelovati nove strani, jih uploadati na server in tako naprej. Opisan postopek je naporen že pri majhnih straneh, a za veèje portale (veè sto datotek) je (skoraj) nemogoè. Do neke mere se lahko tega rešimo z uvajanjem templatov, ampak zaradi velikega števila strani lahko postane vaš prostor na strežniku neorganiziran.
Predstavljajte si, da urejate nek portal na katerem mora biti izrazita aktualnost novic. Èe bi novice na stran dodajali na zgoraj opisan naèin, potem najverjetneje novice ne bi bile aktualne.
Problem je v statiènosti HTML strani. Èe vam je do sedaj padlo na pamet, da bi bilo dobro podatke vnašati recimo preko brskalnika, na že postavljeno stran, s tem se že poèasi približujete pojmu dinamiènosti web strani. Èeprav je teoretièno mogoèe vpisovati novice v HTML kodo, se to v praksi redko kdaj dela (pri manjši straneh), predvsem zaradi (ne)praktiènosti, ampak se kot posrednik uporablja ena izmed baz podatkov.
Kljuè do uspeha pri deli z dinamièno generiernimi stranmi je v obvladovanju ene od tehnik web programiranja. Èe ste mislili da je sam HTML jezik dovolj, ste se ušteli. HTML je samo opisni jezik, ki samo opisuje položaj in izgled strani ter elementov znotraj spletne strani in s tem ne dopušèa nobene dinamiènosti.
Kaj vse potrebujete za dosego dinamiènosti weba?
Èeprav v današnjem svetu obstoje veliko programskih jezikov za web, najbolj popularni pa so PHP in ASP. Slednje bi lahko bolj toèno imenovali skriptni in ne programski. Razlog je v temu, da se njihova koda izvršuje v skriptni obliki, najpogosteje med HTML oznakami.
ASP (Active Server Pages) je Microsoftov proizvod, vezan izkljuèno na serverje, ki delujejo na Windows operacijskem sistemu. Tisti, ki programirate z Visual Basicom, boste ASP zlahka osvojili zaradi podobne sintakse.
PHP (Hypertext Preprocessor) se po možnostih postavlja ob bok Microsiftovem ASP-ju. Originalno je vezan na serverje, z operacijskim sistemom Unix, a je sintaksa, dokaj podobna kot pri programskem jezik in C++.
Web programerji se v glavnem strinjajo, da se veèino svari da narediti v enem in drugem jeziku. Glavna prednost PHP-ja pa je v tem, da je PHP Open Source, se pravi zastonj. V praksi je najpogosteje uporabljen skupaj z Apache severom in MySQL bazo podatkov (tudi Open Source).
Razlog, da se taki skriptni jeziki uporabljajo v paru z eno od baz podatkov je, da je lažje organizirati in menjati vsebino znotraj baze in jih iz baze pošiljati na strani, kot jih neposredno urejati znotraj skriptnega jezika.
Funkcioniranje ene takšne strani pogojene s PHP-jem, je prikazano na spodnji sliki:
Pojasnitev slike:
Skriptna koda PHP se nahaja znotraj datoteke (lahko *.htm ali *.php odvisno od tega kako je server definiran) med HTML tagi. Recimo, da se datoteka imenuje index.php. Ko obiskovalec strani poklièe to datoteko znotraj browserja, on v bistvu pošlje serverju zahtevo za prikaz te datoteke. Deli PHP kode znotraj te strani govorijo serverju kaj je treba narediti npr: prebrati doloèen podatek iz baze podatkov in ga prikazati obiskovalcu strani. Server preko PHP-modula komunicira z bazo, pride do iskanega podatka in ga pošlje na mesto, ki je s PHP skripto (ker je skript, torej moški spol in ne skripta) definirano znotraj datoteke index.php. Šele tedaj se index.php pošlje za prikazovanje znotraj obiskovalèevega browserja.
Vse kar obiskovalec vidi znotraj svojega browserja so deli HTML kode, a nikoli ne vidi PHP skripte, ki se izvršuje na serverju. Zaradi tega se takšen naèin programiranje web strani imenuje tudi Server Side programiranje.
Strani narejene za delo z eno od Server Side tehnik programiranja bodo podatke hranile znotraj baze podatkov, od kjer bodo le ti poslani na stran na zahtevo obiskovalca. To omogoèa lahko modeliranje in izmenjavo podatkov preko raznih administrativnih okolij direktno v bazi, in s tem posledièno tudi na strani. Pozabite na mukotrpne downloade iz serverja, spreminjanje vsebine znotraj editorja, upoadanje ,….
Èe potrebujete samo enostavne strani, z nekaj teksta, slikami in podobno, se vam niti ne splaèa uèiti programiranja web dinamiènih strani.
Èe se paè želite nauèiti kako kreirati strani na zahtevo uporabnika brez nepotrebne gužve na serverju ali nauèiti kako trenutno ažurirati in zamenjati vsebino strani, potem vam svetujem, da zaènete z eno izmed tehnik Server Side programiranja.
Lp
Divjak
Aja še tole
klikec
Prva stran
Prijava
Registriraj se!
